Figurae Veneris Historiae je eksperimentalna predstava, ki raziskuje možnosti scenskega jezika in telesa v prostoru. Temelji na literarni predlogi Gorana Stefanovskega in pričevanjih žensk iz obdobij vojn. Zvočna in vizualna plast se stapljata z uprizoritveno govorico, ki sega v telesno gledališče, intimno izpoved in obredno kolektivnost. Osrednji motiv tišine postane prostor spomina, travme in odpora. Ko odjekne zadnji strel, nastopi praznina, v kateri se moramo naučiti znova živeti. Predstava postavlja vprašanja o vojni, telesu in tišini, ki jih prelamljajo glasovi žensk, pogosto preslišanih.
Figurae Veneris Historiae is an experimental performance based on Goran Stefanovski’s work and real testimonies of women in wartime. Merging physical theatre, ritual, and poetic expression, the production turns silence into a space for memory and transformation.
Set in a post-conflict void, the piece explores the lingering aftermath of violence and the resilience of bodies forced to endure. Through silence and embodiment, the performance honors unheard voices and examines how theatre can become a site of resistance and renewal.