Gozd se bo za en večer preselil v našo knjižnico. Skozi oči gozdarske inženirke, ki gospodari z večjo gozdno posestjo in izobražuje bodoče gozdarje, bo spregovoril o svojih prebivalcih in obiskovalcih: o bukvah in jelkah, ki so se k nam preselile iz Italije in Bolgarije, o medvedu, ki nenehno beži pred človekom, o sečnji zdravih dreves in o nepridipravu, ki je v gozdu pustil dvajset oken. Za konec bomo izvedeli še, kaj reče lubadar, ko zapusti svojo gostiteljsko smreko.