Edina zemlja ( No Other Land , Palestinska ozemlja, Norveška, Danska, Francija, Nemčija, Belgija, 2024, barvni, 92 min.)
Režija: Juval Abraham, Basel Adra, Hamdan Ballal, Rachel Szor
Scenarij: Juval Abraham, Basel Adra, Hamdan Ballal, Rachel Szor
Fotografija: Rachel Szor
Montaža: Juval Abraham, Basel Adra, Hamdan Ballal, Rachel Szor (mentor Andrea Chignoli)
Glasba: Julius Pollux Rothlaender
Nastopajo: Juval Abraham, Basel Adra, Hamdan Ballal
Produkcija: Yabayay Media (Palestinska ozemlja), Antipode Films (Norveška)
Festivali, nagrade: Amsterdam 2024: nagrada občinstva za najboljši film festivala; Bastia 2024 (Festival mediteranskega filma): velika nagrada Arte Mare za izjemni prispevek, nagrada žirije mladih za najboljši film, nagrada Cinema Petru Mari za najboljšo filmsko glasbo; Berlin 2024: nagrada občinstva v sekciji Panorama, nagrada za najboljši dokumentarni film; Chicago 2024: nagrada CFCA za najboljši dokumentarni film; Evropske filmske nagrade 2024: nagrada za najboljši evropski dokumentarni film; Oskarji 2025: oskar za najboljši celovečerni dokumentarni film; in številne druge
Odziv občinstva: izrazito naklonjen, mestoma celo evforičen
Odziv kritike: skoraj soglasno priznanje odličnosti
Distribucija: Demiurg
Zgodba
Palestinski aktivist Basel Adra že več let snema, kako izraelski okupatorji uničujejo vasi v njegovi domači regiji Masafer Yatta. Med bojem za ohranitev svoje skupnosti splete nepričakovano zavezništvo z izraelskim novinarjem Juvalom Abrahamom …
Komentar
»Film funkcionira tudi kot dragocen zgodovinski arhiv – najrelevantnejši so najbolj tresoči posnetki, tisti, ki so bili očitno narejeni z domačo kamero ali telefonom, ter kot taki predstavljajo prvoosebno pričevanje iz samega epicentra konflikta. Vrednost njihove nefiltrirane prvoosebne izpovednosti pride do izraza, ko na istem terenu vidimo veliko bolje opremljene in financirane mednarodne novinarske ekipe. Kamere tiščijo v obraze domačinov in z voajersko vsiljivostjo še poglabljajo občutek drugosti in zlorabe v Palestincih.
Nihče ne more zanikati, da Edina zemlja kljub palestinsko-izraelski navezi v svojem jedru situacijo prikazuje s palestinske perspektive in posledično tudi povsem jasno zavzame stran šibkih, napadenih in utišanih. To ni observacijski dokumentarec, ampak globoko angažiran poziv k odporu in solidarnosti. Ali to pomeni, da smo priča antisemitski propagandi? Vsaka tovrstna izvajanja so absurdna in namerno zavajajoča. Resnica Edine zemlje najbrž nima moči, da bi osvobodila ljudi v brezupni situaciji, lahko pa vsaj spodkoplje in načne hegemonistično dikcijo nadvlade.«
Ana Jurc, MMC