Leta 1937 v ZSSR novoimenovani tožilec odkrije “neuničeno” pismo zapornika, ki razkriva korupcijo v tajni policiji NKVD … Kafkovsko popotovanje v srce totalitarnega režima, prežeto z morečim vzdušjem neizbežnosti in posejano z značilnim grotesknim humorjem ukrajinskega režiserja Sergeja Loznice.
Mladi tožilec se ob velikih Stalinovih čistkah odloči spopasti s totalitarnim režimom, ki množično obsoja nedolžne ljudi.
Zgodba
Sovjetska zveza leta 1937. V skrbno varovanem zaporu vsak dan zažgejo na tisoče pisem domnevnih nasprotnikov režima, ki jih ti pošiljajo svojcem in Stalinu s prošnjo po pomilostitvi. Zaradi ene bežne odločitve pa eno izmed pisem vendarle prispe na svoj naslov. Prejme ga mladi tožilec Kornev, ki se takoj odpravi v zapor, da bi spoznal pošiljatelja. Izkaže se, da je pismo poslal oslabeli možakar, ena številnih žrtev skorumpiranih agentov Stalinove tajne policije NKVD. Kornev se kot zaprisežen bolševik zaveda, da obtožbe režima ne zdržijo pravne presoje. Njegovo iskanje pravice ga bo popeljalo vse do pisarne generalnega državnega tožilca v Moskvi.
Iz prve roke
“Trideseta leta prejšnjega stoletja v sovjetski in postsovjetski ruski kinematografiji niso bila ustrezno prikazana – in vendar je to morda največja tragedija ozemlja, ki se je nekoč imenovalo Ruski imperij. Prav zaradi pomanjkanja refleksije se zgodovina ponavlja – in danes lahko pričamo, kako naglo se sodobna Rusija približuje stalinizmu.”
– Sergej Loznica