Medtem ko se kamera od daleč nežno premika v samo srce monolita, se čarobnost najsvetejšega kraja Aboridžinov razkriva v lesketajočih se niansah svetlobe.
Ob bližnjih in panoramskih posnetkih te več kot 500 milijonov let stare kamnite formacije, posnetih v različnih časih dneva, se prepletata tišina in zvočno spremenjeno ptičje petje, da bi ustvarila občutek brezčasnosti, v katerega je vpisan tudi občutek izgube. Lunin vzhod na velikem nebu se zdi skoraj kot abstraktna slika in vendar je resničen. Mesta razbarvanja na filmskem traku, ki so jih povzročile težave v procesu razvijanja, so bila namerno puščena v filmu kot metafora nevarnosti, ki preti temu naravnemu okolju prek gozdnih požarov in turizma. Drugo potovanje (na Uluru) je nadaljevanje filmov Dotikanje zemlje (Touching the Earth), v katerih sta se Arthur in Corinne Cantrill popolnoma posvetila avstralski pokrajini. V času nastanka so imeli filmi zelo malo odmeva, ker je poklon avstralski divjini deloval preveč neprijetno in vznemirjajoče – tako formalno kot tematsko –, kar je znak politične dimenzije filma.