Manjša retrospektivna razstava Dragice Čadež predstavlja presek več kot petdesetletnega opusa kiparke, ki od sredine 60. let dodobra zaznamovala slovenski in širši regionalni kulturni prostor. V Galeriji Božidar Jakac smo razstavo postavili ob praznovanju kiparkinega prejema Prešernove nagrade za življenjski delo, saj hranimo največjo zbirko njenih del iz različnih obdobij (več kot 270 kipov).
Dragica Čadež (1940) je diplomirala na ljubljanski Akademiji za likovno (1963), nakar je pri profesorju Borisu Kalinu dokončala tudi podiplomski študij (1965). Leta 1982 je postala prva profesorica kiparstva v Sloveniji in se je leta 1989 zaposlila kot redna profesorica na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Ustvarja predvsem v lesu, v zadnjem času pa tudi v glini oziroma keramiki, medtem ko je skozi svojo ustvarjalno pot delala tudi v bronu, mavcu in betonu. Samostojno ustvarja in razstavlja od leta 1963. V obdobju 1968-1972 je bila del neformalne skupine neokonstruktivisti (1968-1972), ki je ustvarjala geometrično in minimalistično občuteno umetnost. Leta 1986 je prejela Nagrado Prešernovega sklada za prelomni kiparski cikel Asociacije na Pompeje. Dragica Čadež živi in deluje v Ljubljani.
Foto: Dragica Čadez, Preizkusna vrata, 1992, Zbirka GBJ, foto: Boris Gabrščik