Kakšno vlogo ima tajnost v sodobnih demokracijah? Koliko skrivnosti lahko prenese odprta družba? Čeprav preglednost in odgovornost razumemo kot temeljni vrednoti idealnih demokratičnih institucij, vemo, da so stvari precej bolj zapletene. Skrivnosti so povsod okoli nas, ne kot izjeme od nujne preglednosti, temveč kot neizogibno mazivo družbenega mehanizma. Skrivnosti se bojimo, hkrati pa nas privlačijo. Ta protislovni, skoraj bolestni odnos do tajnosti je najbolj očiten v sodobni priljubljenosti teorij zarote, ki so pogosto povezane z ezoteričnimi praksami in idejami. Priljubljenost teorij zarote kaže na krizo, ki jo doživlja liberalni model: delovanje in moč se pripisujeta okultnim silam, ki naj bi spletkarile proti odgovornemu, spodobnemu, zakonom zavezanemu državljanu, zato se ta počuti vse bolj nemočnega in prikrajšanega. Ob tem pa se lahko vprašamo, ali niso bile zarote in skrivnostnost vedno v samem osrčju liberalnega projekta – od razsvetljenstva do platforme Wikileaks.
Dr. Marco Pasi je profesor zgodovine evropskih ezoteričnih tokov na École Pratique des Hautes Études (Univerza Sorbona). Raziskovalno se osredotoča na zgodovino modernega ezoterizma, zlasti na njegove preplete z magijo, umetnostjo, seksualnostjo in politiko. Poleg akademskega dela je (so)kuriral številne razstave v umetnostnih središčih, kot so Palais de Tokyo, Courtauld Gallery in Monash University Museum of Art. Je glavni urednik zbirke Aries Book Series (akademska založba Brill) in aktualni predsednik Evropske zveze za religiologijo (EASR).