V dinamiki in družbeni vlogi teorij zarote lahko opazimo zanimiv premik. Če so nekoč uspevale predvsem kot nekakšna subkultura na robovih družbe, od koder so samosvoje govorile o pokvarjenosti, manipulacijah in skritih mehanizmih oblasti, si jih v zadnjem času vse pogosteje prisvajajo prav politiki, ki oblast že imajo in razpolagajo z veliko močjo. Oblast samo sebe vidi kot nevarno subkulturo, ki se tudi, ko je na oblasti, bori proti neki drugi, »resnični« oblasti; svojo legitimnost gradi na predstavi, da je sama žrtev skrite oblasti. Predavanje se bo osredotočilo na načine, kako teorije zarote danes delujejo kot notranji mehanizem oblasti same. Hkrati bo kritično osvetlilo meje in nemoč običajnega liberalnega odziva, ki predpostavlja, da je takšno delovanje mogoče razkrinkati, zaustaviti in diskreditirati že s tem, da ga prepoznamo in označimo za »teorijo zarote«. Vprašati se je treba tudi, katero družbeno realno je vpisano v samo formo teorije zarote.
Dr. Alenka Zupančič je filozofinja in družbena teoretičarka ter znanstvena svetnica na Filozofskem Inštitutu ZRC SAZU v Ljubljani. Predava tudi na European Graduate School v Švici in kot gostujoča profesorica redno nastopa na univerzah po vsem svetu. Mednarodno se je uveljavila s svojim delom na presečišču filozofije in psihoanalize. Objavila je številne znanstvene razprave in več odmevnih knjig. Zadnja, Disavowal (2024), med drugim obravnava tudi logiko in politično dinamiko teorij zarote.