Umetnica Dominika Drótos je bila v letu 2025, v sklopu rezidenčne izmenjave z Budapest Art Gallery, na dvomesečnem delovnem obisku v Celju, kjer je posebej za Likovni salon zasnovala nov projekt.
Drótos v svojem delu uporablja različne medije – med drugim tekstil, risbo, zvok, performans in instalacijo. Deluje med umetnostjo in aktivizmom, saj jo zanimajo socialne tematike in angažirane prakse, tako da se pogosto vključuje v skupnostne projekte in participatorne akcije. V svojih projektih se ukvarja s feminističnimi vprašanji, predvsem z nevidnostjo skrbstvenega dela, ki jo obravnava tudi v kontekstu umetnosti. Njena najnovejša umetniška produkcija se dotika delovnih razmer v kulturi, kjer še posebej izpostavlja problem neplačanega ali premalo plačanega dela in prekarni položaj kulturnih delavk in delavcev, ki ga zaznamuje stalna negotovost in pomanjkanje osnovnih delavskih pravic. Zanimajo jo strukture, namenjene boju za izboljšanje položaja kulturnih delavk in delavcev, preučuje sindikate, društva in druge oblike civilne organizacije. Med rezidenco se je povezala s člani sindikata za ustvarjalnost in kulturo Zasuk, s katerimi je opravila več intervjujev in pridobivala arhivski material. Hkrati je razširila svoje zanimanje tudi na druga delavska gibanja ter se posvetila raziskovanju potenciala nenasilnega odpora. V svojih delih izpostavlja moč posameznika in skupnosti od spodaj navzgor ter zavedanje, da so sprememb dosegljive s povezovanjem in skupnim delovanjem.
V Likovnem salonu s stensko instalacijo in zvočno pripovedjo poudari pomen združene in aktivno delujoče civilne družbe. Dlje časa je zbirala fotografije protestov in drugih podob, povezanih z aktivnostmi delavskih gibanj – tako nedavnih kot tudi tistih iz preteklosti. Med rezidenco je raziskovala arhivsko gradivo iz obdobja socialistične Jugoslavije, predvsem gradivo, povezano s stavkami iz konca osemdesetih let. Izbrane fotografije je preslikala v subtilne tonske akvarelne risbe in jih nato povečala v vzorce za stenske tapete. S serijo risb se je navezala tudi na izkušnjo prvega rezidenčnega bivanja, ko je bila na delovnem obisku v Portu na Portugalskem. Izbrala je modro barvo, ki se tradicionalno pojavlja na stenskih keramičnih ploščicah, imenovanih azulejos, in se vsebinsko navezala na monumentalen stenski mozaik na železniški postaji Sao Bento v Portu. Umetnica monumentalne prizore vojn, nacionalnih mitov in kolonialne ekspanzije nadomešča s preslikanimi motivi protestov, stavk ali skupnih druženj ter poudarja, da so prav vsakdanji boji za človekove pravice, dostojanstvo in družbeno pravičnost tisti, ki si zaslužijo enako mesto v kolektivnem spominu.
Dominika Drótos je diplomirala na madžarski Akademiji likovnih umetnosti in na University of the Arts v Londonu. Trenutno opravlja doktorski študij s področja kulturnih študij na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Je članica dunajske organizacije IG Bildende Kunst, strokovnega združenja in interesne skupine za vizualne umetnike v Avstriji, ki se osredotoča na kulturno politiko, pravično plačilo in socialno varnost. Od jeseni 2024 je članica kuratorske ekipe festivala Budapest Architecture Film Festival, vsakoletnega mednarodnega filmskega festivala, posvečenega arhitekturi in urbanemu življenju.
Preberi več