petek, 19. avgust, ob 21:00
dvorana Glasbene šole Cerkno

Dobrila & Dorian Duo (MK)
makedonske ljudske pesmi v subtilni interpretaciji s ščepcem elektronike
Dobrila Grasheska (glas)
Dorian Jovanović (oud, zanke)

Veja (HR)
tradicionalne viže iz osrčja hrvaške Istre v modernih aranžmajih
Goran Farkaš (glas, mih, gosli, dude, kaval, tambura)
Saša Farkaš (kitara, tambura)
Marko Pernić (glas, harmonika)
Sebastijan Demark (el. bas)
Ljuban Rajić (cajon, tolkala)
Marijan Jelenić (zvok)

Foto: Ira John / Dina Duma

Slišali bomo sodobne interpretacije tradicionalnih godb iz severnega in južnega dela nekdanje skupne domovine – makedonskega Dobrila & Dorian Duo ter zasedbe Veja, ki prihaja iz središča hrvaške Istre, Pazina. Makedonska glasbenika, sicer od leta 2008 člana zasedbe Chalgia Sound System, sta duo ustanovila v času epidemije in se z njim podala na predrugačenje makedonskega izročila. Znane pesmi interpretirata v nekonvencionalni obliki, le z vokalom in oudom, ter jih občasno obdata s komaj zaznavnimi elektronskimi efekti. Njun prvenec Apocryph (Skopje Jazz Festival Records, 2021) se je na lestvici Balkan World Music Chart za 2021 povzpel na visoko tretje mesto. Korenine hrvaške etno zasedbe Veja segajo v leto 2007, ko je vodja benda Goran Farkaš začel raziskovati istrsko ljudsko glasbo (je muzikolog in tudi pobudnik pazinskega festivala TradInEtno). Zasedba od začetkov kombinira tipična istrska glasbila (dude, harmonika) z inštrumenti iz drugih kultur (kaval, cajon) ter kitaro in električnim basom. Rezultat tega mešanja je sugestivna, mestoma temačna glasba, ki uspešno povezuje tradicionalno in moderno. Ob predelavah znanih ljudskih pesmi Veja igra tudi avtorske skladbe, narejene v podobnem duhu. Po prvencu Dolina mlinova (2014) je nedavno izšel drugi album Škura ura , ki se je uvrstil na 4. mesto lestvice Balkan World Music Chart za drugo letošnje tromesečje.
Čeprav ouda ponavadi ne povezujemo z makedonsko tradicionalno godbo, je dejansko to arabsko glasbilo del inštrumentarija, s katerim se izvaja čalgija, zvrst makedonske urbane tradicionalne glasbe. Dorian Jovanović igra oud tako pri Chalgia Sound System kot v pričujočem duu, ob tem pa obvlada tudi kitaro in bas. Je vodja ali član različnih zasedb, kot so String Forces, Axiotomic, ZDEEV ter Kaldrma. Lani je prejel nagrado Vojin Mališa Draškoci, ki jo podeljuje World Music asocijacija Srbije. Dobrila Grašeska spada med redke pevke, ki so imele priložnost študirati makedonske tradicionalne vokalne tehnike pod mentorstvom legendarne Vanje Lazarove. Poleg makedonskih slogov v svoj izraz vpleta tudi vplive jazzovskega petja, kakor tudi eksperimentalne prvine (ponavljanje zlogov, glasovne modulacije, vzklike, šepete ipd.). Dobrila & Dorian Duo je nastopal na znanih festivalih in dogodkih, kot so skopski OFFest, beograjski Todo Mundo, nemški Rudolstadt-Festival, ki velja za največji evropski festival etno glasbe, ali na nedavni glasbeni konferenci Beyond Europe Sarajevo 2022. O slednjem nastopu je Ian Patterson v reviji All About Jazz zapisal: »Ljudske pesmi brezčasne lepote.«
Zasedba Veja, ki sta jo soustanovila brata Goran in Saša Farkaš, že od začetka tesno sodeluje s priznanim istrskim etnomuzikologom, glasbenikom in izdelovalcem glasbil Dariem Marušićem, ki je bil mdr. član zasedb Istranova, Tolovaj Mataj in Transhistria Ensemble Tamare Obrovac. Marušić je kot avtor in gostujoči glasbenik prisoten na obeh albumih, povrhu pa člani Veje igrajo na glasbilih, ki jih je on izdelal. Med svoje večje uspehe skupina Veja šteje nastop na otvoritvi Puljskega filmskega festivala 2012 ter gostovanja na hrvaških in tujih festivalih, kot so Ethnoambient (Solin), TradInEtno (Pazin), FolkHistria (Koper) in Viljandi Folk Festival (Estonija). Med francosko turnejo je Veja igrala v znanem pariškem jazz klubu New Morning, v sklopu projekta Archeo.S pa je leta 2013 nastopala v Grčiji, Albaniji, Italiji in na Hrvaškem. Ob nedavni zagrebški promociji novega albuma je na spletišču Glazba.hr Julija Novosel zapisala: »V morju zasedb, ki se naslanjajo na klišeje tega, čemur pravimo etno, Veja izstopa s pristopom, pri katerem tradicionalna glasba ni nov vir repertoarja, ki bi ga prilagodili sebi, marveč prostor za kritiko, aktualnost in ustvarjanje nove glasbe.«