Pri klavirju: strok. svet. Mateja Hladnik
Mentorica: prof. dr. Karolina Šantl Zupan
Spored:
C. Reinecke: Sonata “Undine” za flavto in klavir, op. 167
1. Allegro
2. Intermezzo: Allegretto vivace
3. Andante tranquillo
4. Finale: Allegro molto agitato ed appassionato, quasi Presto
S. Karg-Elert: Sonata Appassionata, op. 140
F. Martin: Balada za flavto in klavir
M. Bonin: Tango
Carl Reinecke (1824–1910) je bil nemški skladatelj, pianist, dirigent in pedagog, ki je deloval v drugi polovici 19. stoletja. Sonata “Undine” za flavto in klavir, op. 167 sodi med njegova najbolj znana dela in je bila napisana leta 1882. Navdih je črpal iz istoimenske novele, ki jo je leta 1811 napisal nemški pisatelj Friedrich de la Motte Fouqué. Zgodba govori o vodni nimfi Undini, ki hrepeni po nesmrtni duši, dosegljivi le z resnično ljubeznijo. Po poroki z vitezom Huldbrandom njuno srečno razmerje zmotijo nadnaravne sile in vitezova nezvestoba, zaradi česar Undina izgine v svoj vodni svet. Ko se Huldbrand kasneje odloči za novo poroko, se Undina še zadnjič vrne in ga v skladu z nadnaravnimi zakoni svojega sveta kaznuje z usodnim poljubom, ki povzroči njegovo smrt. Zgodba tako združuje motive ljubezni, zvestobe in neizogibne usode. Prvi stavek prikazuje Undino v njenem vodnem, igrivem okolju, ponavljajoči motivi ponazarjajo valovanje. Drugi stavek prikazuje očaranost nad človeškim svetom, srečanje s Huldbrandom in razvoj nežne romance med njima. Tretji stavek izraža notranjo napetost in čustveno stisko, medtem ko sklepni četrti stavek prinaša dramatičen in tragičen razplet. Delo združuje romantično izraznost, pripovedno slikovitost in virtuoznost.
Sigfrid Karg-Elert (1877–1933) je bil plodovit nemški skladatelj in organist, katerega dela predstavljajo edinstven most med poznim romantizmom in impresionizmom. Združil je strogi kromatični kontrapunkt Regerja z impresionistično zvočnostjo Debussyja in bogato harmonijo Skrjabina. Sonata Appassionata za solo flavto, op. 140 v fis-molu je bila napisana leta 1917 in je posvečena njegovemu prijatelju flavtistu Carlu Bartuzatu, ki ga je spoznal med prvo svetovno vojno med služenjem v vojaški godbi. Naslov Appassionata, ki v prevodu pomeni strastno, ognjevito, intenzivno in izbira tonalitete fis-mol, ki je pogosto povezana s tragičnimi ali izrazito čustvenimi razpoloženji, odražata skladateljevo notranje stanje v času vojne. Delo zaznamujejo hitre virtuozne pasaže, izrazita dramatičnost in nenehno prepletanje med lirično izpovednostjo in napetostjo.
Frank Martin (1890-1974) je bil eden pomembnejših švicarskih skladateljev 20. stoletja, znan po svojem izvirnem slogu, ki združuje tonalno glasbo z elementi dvanajsttonske tehnike. Balada za flavto in klavir je bila napisana leta 1939 na zahtevo mednarodnega glasbenega tekmovanja v Zenevi. Skladatelju je bilo naročeno, naj napiše skladbo, ki bo za flavtista tehnično zahtevna, vendar mu hkrati dopušča tudi ustvarjalno svobodo ter možnost muzikalnega izražanja. Martin je Balado ustvarjal v času pred začetkom druge svetovne vojne in malo po smrti njegove prve žene Irène Gardian, kar je močno vplivalo na samo delo. Zelel je, da solist zveni kot govoreči človek, ki pripoveduje zgodbo, zato je uporabil mnoge kompozicijske tehnike, ki jih lahko primerjamo s pesniškimi elementi v baladah. Glasba se v Baladi nikoli ne ustavi, dogajanje je kljub spremembam tempov konstantno in dramatično. Posebno pozornost je posvetil tudi klavirski spremljavi, ki skupaj s flavto ustvarja dialog. Z večanjem intervalov v melodiji ustvarja napetost, temu pa doda še dinamično naraščanje, ki na trenutke preide v razburjeno pripovedovanje in ponazarja kričanje.
Matej Bonin (1986) je slovenski skladatelj, katerega glasbeni slog zaznamujejo sodobna izraznost, ritmična razgibanost in preplet različnih glasbenih vplivov. Tango za flavto in klavir je nastal leta 2004 in je eno izmed njegovih zgodnejših del. V skladbi se tradicionalni ritmi tanga povezujejo s sodobnimi harmonskimi prijemi, pri čemer se virtuozni odseki izmenjujejo z liričnimi in ekspresivnimi pasažami. Delo odlikujejo izraziti dinamični kontrasti, bogata zvočna barvitost ter napet dialog med flavto in klavirjem, ki ustvarja energično in dramatično glasbeno celoto