Jože Plečnik, Orlovski stadion za Bežigradom (1925–1935) v času Evharističnega kongresa (1935)
Pečata, ki ga je veliki snovalec arhitekturne in urbanistične podobe Ljubljane pa tudi sooblikovalec nekaterih drugih slovenskih in evropskih mest vtisnil njihovi zunanji podobi, ne nosijo le same zgradbe, trgi in zelene mestne površine, ampak tudi njegova obsežna zapuščina, hranjena v številnih institucionalnih zbirkah. Plečnikovo leto (2022) je zato praznik tako za slovensko (in mednarodno) kulturno dediščino kakor za prenekatero kulturno ustanovo, ki skrbi zanjo.
Tudi Narodni muzej Slovenije se pridružuje praznovanju 150. obletnice arhitektovega rojstva: predstavlja eksponate na papirju, povezane z njegovimi najsijajnejšimi stvaritvami doma in v svetu. Predstavljeni eksponati so zrcalo arhitektovih osebnostnih kvalitet: inventivnosti, velikopoteznosti, močne individualnosti in izbrušenega estetskega čuta, pa tudi strogosti in askeze, v umetniškem pogledu pa spoštovanja dosežkov človeške ustvarjalnosti preteklih dob in s tem navezave na visoke historične sloge.