Inovativnost in ustvarjanje kot povezovanje in vzdrževanje.
Ali si v umetnosti dovolimo ne slediti zapovedi nenehnih inovacij in ustvarjanja novega? Kaj pa, če se namesto vprašanja, kaj bomo naredili naslednje, vprašamo, kaj že imamo – in česa še nismo znali dovolj dobro negovati, povezati, ponovno uporabiti ali pripeljati do ljudi?
Na Debatni kafani bomo skozi perspektivo odrasti (degrowth) razmišljali o umetniških in kuratorskih praksah, ki se upirajo logiki neskončne produkcije. Kako ustvarjati festivale, projekte in sodelovanja, ne da bi ves čas lovili novo? Kako graditi na odnosih, kontinuiteti, ponovni uporabi, počasnosti in vzdrževanju? In kje se odpirajo možnosti za neposlušnost znotraj sistema, ki od kulturnih organizacij in ustvarjalk_cev nenehno zahteva več, hitreje in drugače?