Zmožnost temelji na zgodbah štirih žensk o njihovem spolnem zorenju, odnosu do lastnega telesa, spolnosti in partnerskih odnosih. Štirim ženskam je skupno to, da živijo s hendikepom in so tako, kot pravi Elena Pečarič v svojem eseju Tako lepa, pa invalid, dvakrat diskriminirane, kot osebe s hendikepom in kot ženske. Pri nas je na sistemski ravni seksualnost oseb s hendikepom spregledana in na tem področju še posebej primanjkuje spolne vzgoje, delavke_ci v socialnem varstvu pa se po lastni presoji odločajo, ali naj ženskam s hendikepom pri sami spolnosti pomagajo, saj tega v opisu njihovih delovnih nalog ni.
»V takem zatohlem vzdušju se mora hendikepirana ženska dobesedno bojevati z mlini na veter, da izrazi svojo seksualnost, feminilnost, dobro počutje ali zadovoljstvo s svojim videzom, samo seboj in svojim telesom. […] Zakaj je tako težko razumeti in sprejeti, da je lahko hendikepirana ženska zadovoljna sama s seboj oz. s svojim telesom, kakršno je, da se počuti dobro, da se počuti lepo, privlačno ali seksi.« (Elena Pečarič: Tako lepa, pa invalid)
V slovenščini z angleškimi podnapisi
Avtorica in režiserka: Tjaša Črnigoj
Avtorica in performerka: Lina Akif
Zvočna performerka: Tea Vidmar
Glasba: Tea Vidmar
Likovna podoba in kostumografija: Tijana Todorović
Scenografija: Barbara Kapelj
Nuri glas posodila: Katarina Stegnar
Montaža zvočnih posnetkov in oblikovanje zvoka: Jure Vlahovič
Oblikovanje svetlobe: Tjaša Črnigoj, Igor Remeta, Manca Vukelič, Barbara Kapelj
Prevod: Tina Malič
Producentka: Tina Dobnik
Vodja predstave: Demijan Pintarič
Foto: Nada Žgank
Koprodukcija: Nova pošta (Maska Ljubljana in Slovensko mladinsko gledališče) ter Mesto žensk
Svoje izkušnje do delile: Martina Piskač (skupaj z Urošem Sedejem), Nura, Suzana, Tjaša in Linda.
Premiera: 2. 3. 2023
Predstava bo opremljena z zvočnim opisom, ki ga bo pripravila in izvedla Sara Horžen.
Obiskovalke_ lahko po potrebi kadarkoli zapustijo dvorano in se nanjo tudi vrnejo. V primeru vprašanj ali potrebe po pomoči se obrnite na osebje prizorišča.