Kratko monološko besedilo Človeški glas (1930) danes velja za največkrat interpretirano Cocteaujevo delo. V njem nastopi ženska, ki po telefonu govori z nekdanjim ljubimcem in med pogovorom postopoma razkriva svojo čustveno stisko, osamljenost in obup po razpadu ljubezenskega razmerja; njeno iskanje smisla in logike v njenem življenjskem in čustvenem kolapsu, ki nastopi kot posledica nečesa, kar iz na videz banalne situacije preraste v osebno tragedijo, pa predstavlja svojevrstno iskanje identitete.
Kakšna je metamorfoza tega glasu in kaj se zgodi, če ta dramska predloga v nadrealističnem duhu postane osebna izpoved ali psevdoopera, ki se nato preobrazi v abstraktno zvočno instalacijo?
Čigav je moj človeški glas?
Nagrade:
Dijana Vidušin – nagrada hrvaškega gledališča za četo 2025 v kategoriji Najboljša igralska stvaritev v drami – glavna ženska vloga
IX Mednarodni festival Dnevi Jurislava Korenića, Sarajevo :
Jug Đorđević – nagrada Jurislava Korenića za režijo
Dijana Vidušin – nagrada Dragana Jovičića za najboljšo igralko
31. Mednarodni festival malih odrov, Reka :
Dijana Vidušin – nagrada Veljka Maričića za najboljšo žensko vlogo
Nevena Glušica – nagrada za najboljšo odrsko glasbo in zvočni eksperiment
Dijana Vidušin – nagrada Mediteran časnika Novi list za najboljšo igralsko stvaritev