Izvajalec: Ana Šturm
Nouvelle Vague I Richard Linklater I Francija I 2025 I 105 min I slovenski podnapisi
V novo sezono filmskih večerov v Mestni knjižnici Kranj se bomo septembra podali z dinamično, zabavno in nadvse očarljivo zgodbo o nastajanju enega izmed najbolj znanih filmov vseh časov. Govorimo seveda o kultnem prvencu Jeana-Luca Godarda, Do zadnjega diha (1960), malem-velikem filmu, ki je za vedno zaznamoval filmsko umetnost. Oživljanja tega prelomnega trenutka v zgodovini filma se je lotil priznani avtor ameriškega neodvisnega filma, Richard Linklater (Zadeti in zmedeni [1993], trilogija Pred zoro [1995], Pred sončnim zahodom [2004] in Pred polnočjo [2013], Fantovska leta [2014]). Zgodbo o tem, kako je Godard posnel svoj legendarni prvenec, Linklater pripoveduje v slogu in duhu tistega časa in tako ustvari nepozaben meta-filmski portret edinstvenega trenutka, rojstva francoskega novega vala.
»Francoski novi val mi je spremenil življenje. […] Ko sem si prvič ogledal film Do zadnjega diha, sem pomislil: ‘Aha, torej je mogoče!’ Njegova svoboda me je navdušila. O filmskem ustvarjanju nisem vedel ničesar, a sem čutil, kako kul, radosten in revolucionaren je bil ta film. […] Ne gre za priredbo filma Do zadnjega diha, ampak za poskus, da nanj pogledam iz drugega zornega kota. S svojo kamero se želim potopiti v leto 1959 ter oživiti čas, ljudi, vzdušje. Želim se družiti z ljudmi, ki so ustvarjali novi val. Igralcem sem rekel: ‘NE snemaš kostumske drame. Živiš v trenutku. Godard je priznan kritik, toda kot režiser je novinec. Zabavaš se na snemanju, hkrati pa se sprašuješ, ali bo ta film sploh kdaj ugledal luč sveta …’ […]« – Richard Linklater
Linklaterju izziv uspe predvsem zato, ker je njegov pogled naklonjen […]. Ne ustraši se svojega subjekta, to pa predvsem zato, ker ga ne zanima Godard sam, pač pa njegova mladost, njegova neobremenjenost, njegova včasih malce nesramna predrznost – ter vse, kar to pove o neki dobi in načinu snemanja filmov. Novi val kljub črno-beli fotografiji, kvadratnemu formatu in vsem pomežikom originalu ni ne pastiš ne zavesten plagiat (ki ga je Godard sicer zagovarjal): če že kaj vzame iz tistega filma, potem to ni toliko forma kot energija njegovega nastajanja. […] Linklater od Godarda prevzame predvsem ustvarjalni zanos, ki postane nalezljiv; dejstvo, da je o tako pomembni temi posnel majhen in radosten film, pa dokazuje nežno iskrenost njegovega početja.« – Marcos Uzal (Cahiers du Cinéma)
Pred projekcijo bo uvod naredila filmska kritičarka Ana Šturm.