Buržoazija , navdihnjena po filmu Luisa Buñuela, je zgodba o ljudeh, katerih resničnost se nenehno gradi z rituali, zgodbami in sanjami, iz katerih so, kot se zdi, edini izhod – nove sanje. Tako kot znameniti film Diskretni šarm buržoazije Luisa Buñuela nam tudi Ramšak Marković predstavi skupino ljudi, ki poskuša uresničiti nekaj preprostih želja – ena od teh je skupna večerja. Pri tem pa člani skupine postopoma odkrivajo meje svojega sveta.
Uprizoritve z družbeno-razredno kritiko na slovenskih odrih pogosto izhajajo iz jasnega moralnega imperativa in pri občinstvu vzbujajo občutek krivde. Vprašanje pa je, ali je tak pristop sploh učinkovit in ali je krivda lahko resnično gibalo sprememb. Redkeje se uporablja strategija, kakršno je v svojih filmih razvijal Buñuel. Na prvi pogled se posmehuje korumpirani eliti in državnim ideološkim aparatom (bogatašem, policiji, cerkvi), ob natančnejšem pogledu pa razkriva predvsem mehanizme, ki to resničnost ustvarjajo.
Tarča njegove kritike zato niso le predstavniki elite, temveč tudi mi sami. V drami spremljamo simpatične, skoraj prikupno smešne posameznike, ujete v prepoznavne družbene rituale svojega razreda, njihova dejanja pa se na koncu izkažejo za povsem nesmiselna.