Projekt Imitari – Timebox načenja vprašanje funkcije podobe v relaciji do časa in gibanja, značilne za Deleuzovo paradigmo podoba-gibanje podoba-čas. Skozi analitični aparat fotografije Radovič postavi gledalca v vlogo tistega, ki (de)konstruira posamezni filmski kader. Namen tega ni samo izgraditi kod vizualnega branja, s katerim lahko razdelamo posamezne posnetke, ki tvorijo kader (v realnosti in tudi v fikciji), temveč aktivirati gledalca pri samem dejanju reza, ki ga Radovič izvede v razstavljenih delih.
Kustos: Sebastjan Leban