Bog ne bo pomagal ( Bog neće pomoći , Hrvaška, Grčija, Italija, Slovenija, Romunija, Francija, 2025, 137 min.)
Drugi celovečerec Hane Jušić (Ne glej mi v krožnik) je mračno poetičen neovestern o skrivnostni Čilenki, ki na začetku 20. stoletja vnese nemir v tradicionalno hrvaško pastirsko skupnost. Film, v katerem se mešajo Viharni vrh, hrvaška folklora in Klavir Jane Campion, je glavnima igralkama prinesel nagrado v Locarnu.
Režija: Hana Jušić
Scenarij: Hana Jušić
Fotografija: Jana Plećaš
Glasba: Stavros Evangelou, Iris Asimakopoulou, Vasilis Chontos
Montaža: Jan Klemsche
Igrajo: Manuella Martelli (Teresa), Ana Marija Veselčić (Milena), Filip Djurić (Ilija), Mauro Ercegović Gracin (Nikola), Niksa Butijer (Stanko), Tina Orlandini (Djuka), Bogdan Farcas (Marko), Ivan Skoko (Krste), Vinko Kraljević (Mijat), Barbara Strbac (Janja), Paola Varnica (Seka)
Produkcija: Kinorama (Hrvaška), Maneki Films (Francija), Horsefly Productions (Grčija), microFILM (Romunija), Perfo Production (Slovenija), Nightswim (Italija)
Festivali, nagrade: Locarno 2025: zlati leopard za najboljšo igro (Manuella Martelli in Ana Marija Veselčić); Pulj 2025: zlata arena za najboljšega debitanta (Ana Marija Veselčić), zlata arena za najboljšo fotografijo, zlata arena za najboljšo glasbo; Solun 2025: nagrada za izjemni umetniški dosežek med filmi tekmovalne sekcije, nagrada za najboljšo igralko (Manuella Martelli); Sarajevo 2025: posebna nagrada za promocijo enakosti med spoloma – najboljši film; Bangkok 2025; Zagreb 2025; Palm Springs 2026; Lyon 2026; Minneapolis 2026
Distribucija: Fivia – Vojnik
Odziv občinstva: skromen in močno razdvojen
Odziv kritike: skromen, a povečini naklonjen
Žanr: drama
Zanimivosti
Po festivalskih projekcijah so pričeli posamezni novinarji na Hano Jušić, avtorico tega sijajnega filma, naslavljati vprašanje o razlogih, da se v hrvaški produkciji v glavni vlogi pojavi Čilenka Manuella Martelli. Čeprav delo na svojski način na to že odgovori, četudi zelo skrivnostno, nejasno in posredno, pa je Hana novinarjem vendarle prijazno ponudila še dodatno razlago. Razkrila je, da jo je v nekem trenutku pričela preganjati podoba ženske, oblečene v povsem črno obleko in potopljene v naravo, ki jo obdaja z vseh strani, ženske, ki tava po pokrajini in za katero se zdi, da pred nekom beži – a pred kom in kam beži, tega ne vemo. To podobo je kar nekaj časa nosila s seboj in o njej poglobljeno razmišljala. Nato pa je nekega dne povsem naključno naletela na kratki film italijanskega režiserja Carla Sironija, ki je bil posnet v mitičnem Valparaísu in v katerem je s svojo karizmatično filmsko prezenco zapeljevala Manuela Martelli. »Takrat sem pomislila – zakaj ne bi tudi sama posnela filma o skrivnostni Čilenki? Zakaj ne bi sodelovala z Manuelo Martelli, če pa sem se tako navdušila nad njeno filmsko podobo? In tako sem se odločila, da se ne bom omejevala. Le še zgodbo zanjo sem morala najti …«
Zgodba
Pred stotimi leti v eno od osamljenih gorskih naselbin prispe Čilenka Teresa, ki trdi, da je vdova enega od tamkajšnjih prebivalcev, ki se je pred leti izselil. Najprej spozna Mileno, ki s puško brani hišo pred neznanci, saj moški iz vasi v gorah pasejo ovce. Ženski se spoprijateljita, Milenin brat Nikola pa se v skrivnostno tujko sčasoma zaljubi. Vsi trije se odpravijo iskat najstarejšega brata in poglavarja klana Ilijo. Ko Nikola izrazi željo, da bi se poročil s Tereso, privrejo na dan nasprotja znotraj konservativne vaške skupnosti. Še posebej, ker Teresa s svojo prisotnostjo (in drugačnostjo) nehote postane navdih tamkajšnjim ženam.