Odkritje pri Nag Hammadiju decembra leta 1945 daje bolj vtis legende kot resnične zgodbe. Najdeni so bili vezani rokopisi, ki niso le zelo pomembni za razumevanje avtentičnosti učenj in verovanj zgodnjekrščanskih gnostikov, ampak so izjemni tudi zaradi vpogleda v razvoj zgodovine knjige z vsemi njenimi zgodnjimi strukturnimi prvinami. Gre za kodekse, obliko knjige, kot jo poznamo še danes.
Kar trinajst najdenih kodeksov sestavlja 52 papirusnih rokopisov v koptščini. Vezani so v preproste enopolne kodekse, ki so zaščiteni z ovitkom iz kozje kože s podaljšanim sprednjim zavihkom, ki se zarobi in konča na zgornji platnici. Širše raziskave so jih umestile v 4. stoletje po Kr.