režija Maja Doroteja Prelog, scenarij Maja Doroteja Prelog, dramaturgija Marija Zidar, fotografija Lev Predan Kowarski, Maja Doroteja Prelog, montaža Uroš Maksimović, dodatna montaža Olga Michalik, glasba Sebastian Zawadzki, zvok Julij Zornik, Riccardo Spagnol, produkcija Rok Biček (Cvinger Film), koprodukcija Massimo Casula, Alessandro Leone, Biljana Tutorov, nastopajo Blaž Murn, Maja Doroteja Prelog, Maja Murn, distribucija Cvinger Film
festivali, nagrade Trst (nagrada občinstva za najboljši dokumentarec); Sarajevo (posebna nagrada za promocijo spolne enakopravnosti); MakeDox, Skopje; Festival slovenskega filma (otvoritveni film)
Blaž se po preboleli hudi bolezni odpravi na zahtevno kolesarsko turo čez najslavnejše vzpone Gira d’Italia. Spremlja ga partnerica, režiserka Maja Doroteja Prelog, da bi posnela film o veličastni poti okrevanja. Kar sta sprva načrtovala kot potovanje po slikovitih pokrajinah prek Dolomitov do vulkana Etna na Siciliji, da bi si povrnila zaupanje v življenje in premagala svoje največje strahove, se sprevrže v edinstveno preizkušnjo njune partnerske zveze. Snemanje filma postane bojno polje nezaceljenih ran njunega odnosa, ki postavi Majo v središče zgodbe. Da bi ugotovila, kaj se jima je zgodilo, režiserka obrne kamero proti sebi, film pa postane izrazno sredstvo njenega samoodkrivanja in boleče preizpraševanje tega, kaj resnično pomeni »biti skupaj«. Cent’anni je burno čustveno popotovanje s srce parajočimi izpovedmi in dih jemajočimi panoramami, zajetimi v nefiltrirano pričevanje o ljubezni in spremembi.
Uvod pripravlja Lucija Rupar .
kritike
» Cent’anni – ali sto let, kolikor si jih želi dočakati Blaž – je intenziven, neprekinjen emocionalni vrtiljak, ki drzno preizprašuje, kaj resnično pomeni ‘biti skupaj’, ter neustrašno pokaže vse, za kar smo naučeni, da skrivamo za štirimi stenami, lepo fasado in vrtičkom z ograjo. Intimno postane javno, režiserka postane svoja lastna protagonistka, zgodba o moči in volji do življenja pa postane pot samoodkrivanja. Blaž in Maja sta danes še vedno skupaj, slovenski film pa bogatejši za zgodbo, ki jo lahko napišejo samo nepredvidljive okoliščine, neizmeren pogum in iskrenost do samega sebe.«
– Veronika Zakonjšek, Dnevnik
» Cent’anni je dokumentarec o snemanju ljubezni – film o ljubezni, peklu, skozi katerega greš skupaj. Ne zbežiš, ne greš v kurac, ne razpadeš. Tako se držiš za roke, da boli. Tako je intenzivno, da lahko dobiš levkemijo, če to roko spustiš – in je nenadoma vsega konec. Cent ‘anni nedvoumno pokaže, da ljubezen ni sobno kolo, še manj pa nekaj, kar lahko načrtuješ. Razlogov za jezo je milijon. Možnosti za zajeb so brezmejne. Ljubezen ne more biti brez barve, vonja in okusa. » Malo moram biti tudi bad guy,« pravi on. »Vsak ima to v sebi.« V preteklosti ga je že dvakrat pustila. Ga bo še tretjič ali bo ostala il cuore matto, che ti perdona tutto quel che fai? Slovenci so v svoji zgodovini posneli jebeno malo filmov o ljubezni – Cent ‘anni , ki si ne domišlja, da je noro srce mogoče razložit, je eden izmed najboljših. ZELO ZA«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina