Skozi zgodovino pedagoških procesov težko najdemo projekt, ki bi v praksi kompleksneje zaobjel edukativne smernice, narejene po meri človeka, kot je to bilo v primeru Bauhausa. V samo štirinajstih letih delovanja je Bauhaus postal bistveno več kot šola, postal je humanistični model za prihodnost, ki se kljub temu, da bo kmalu minilo 100 let od ustanovitve še zdaleč ni izčrpal, njenega utemeljitelja Walterja Gropiusa pa tako mnogi prištevajo med utemeljitelje modernistične arhitekture. Ker avtorji Bauhausa sodijo v časovni okvir slovenskih avtorjev, začetnikov slovenskega ekspresionizma, katerih zbirke hrani Galerija Božidar Jakac, smo bili veseli možnosti, da v našem razstavišču združimo razstavi Černigoj / Teater, Loškega muzeja iz Škofje Loke ter dela iz Zbirke Marie-Luise Betlheim, ki so bila del velike razstave Bauhaus v sklopu projekta Bauhaus – Mreženje idej in prakse (BauNet), v organizaciji Muzeja za sodobno umetnost v Zagrebu in tako slovenskega umetnika Avgusta Černigoja (1898, Trst – 1985, Sežana) postavimo v kontekst z aktivnimi akterji Bauhausa v obdobju, ko je s to slovito šolo imel intenzivne stike tudi sam.
Zbirka Marie-Luise Betlheim vsebuje več kot sedemdeset umetniških del, nastalih pretežno v obdobju med 1921. in 1924. letom. Med njimi so dela znamenitih profesorjev in študentov Bauhausa: Paula Kleeja, Karla Petra Röhla, Franza Frahm-Hesslerja, Kurta Schwerdtfegerja, Lou Scheper, Hinnerka Scheperja, Farkasa Molnárja, Henrika Stefána, Sandora Bortnyika in drugih. Obenem zbirka vsebuje tudi dragocen dokumentarni material iz weimarskega obdobja Bauhausa o profesorjih in študentih kot so fotografije, zloženke, razna pisma in publikacije, kot tudi osebno korespondenco Marie-Luise s prijatelji v Weimarju v tridesetih letih.
Mednarodni projekt BauNet je nastal v sodelovanju štirih partnerjev: Muzeja suvremene umjetnosti Zagreb (kot nosilca projekta), Universalmuseum Joanneum iz Graza, Akademije likovnih umjetnosti Sarajevo in Loškega muzeja Škofja Loka. Cilj projekta je bil temeljito raziskati in predstaviti aktivnosti in medsebojne povezave med umetniki jugovzhodne Evrope, ki so se šolali na priznani mednarodni šoli za arhitekturo, oblikovanje in vizualno umetnost – Bauhaus in njihov vpliv na umetniške prakse v petdesetih letih 20. stoletja v jugovzhodni Evropi ter zapuščino avantgardnih gibanj. Projekt je realiziran ob podpori programa Evropske unije Kultura 2007-2013.
Foto: Maruša Lapuh, arhiv GBJ