Astronomija je ena najstarejših eksaktnih znanosti, saj nebo zagotavlja temeljne reference za orientacijo v prostoru in času. Opazovanje nebesnih pojavov je privedlo do pravilnih in uporabnih spoznanj, navidezno popoln red na nebu, ki se je zato zdelo božansko, pa je spodbudil tudi nastanek različnih predstav o nebesnih telesih in njihovem vplivu na dogajanje na Zemlji. Obe vrsti pojmovanj, ki sta v vsaki družbeni skupini medsebojno prepleteni, sta imeli pomembno vlogo pri oblikovanju in konceptualizaciji pokrajine ter se pogosto izražali v astronomsko zasnovanih usmeritvah, ki jih najdemo v arheološkem zapisu. V predavanju bodo povzeti rezultati avtorjevih dolgoletnih arheoastronomskih raziskav o pomenu poravnav v mezoameriški arhitekturi in urbanizmu. Analize velike količine podatkov so razkrile, da so bile pomembne stavbe v veliki večini usmerjene proti Sončevim vzhajališčem in zahajališčem na določene datume. Razporeditev teh datumov in etnografske analogije razodevajo, da so solarne orientacije omogočale uporabo opazovalnih koledarjev, ki so olajševali načrtovanje obrednih dejavnosti, povezanih s poljedelskim ciklom. Nasploh je usmerjanje in lociranje objektov narekovala kombinacija praktično uporabnega astronomskega znanja in raznih verovanj, o čemer pričajo tudi orientacije proti izstopajočim hribom ter proti Luninim in Venerinim ekstremom na horizontu. Ker so poravnave, ki temeljijo na teh kompleksnih načelih, najpogosteje materializirane v monumentalnih urbanih jedrih, odsevajo pogled na svet, ki je imel vidno mesto v kozmološko utemeljeni politični ideologiji in je zato bistveno vplival na arhitekturno in urbano načrtovanje. Preučevanja teh vidikov prostorskega urejanja lahko torej pomembno prispevajo k razumevanju nekdanjih kognitivnih svetov, ki jih je sicer iz arheoloških sledov notorično težko razbrati.
Predaval bo
DR. IVAN ŠPRAJC
Prof. dr. Ivan Šprajc je predstojnik Inštituta za antropološke in prostorske študije v ZRC SAZU. Doktoriral je iz antropologije na Mehiški nacionalni avtonomni univerzi in skoraj desetletje delal kot raziskovalec na mehiškem Nacionalnem inštitutu za zgodovino in antropologijo. V svojem delu je osredinjen na mezoameriško arheologijo in arheoastronomijo. Njegova odkritja več prej neznanih arheoloških najdišč v osrednjem delu Yucatana spadajo med najodmevnejše dosežke slovenske raziskovalne sfere.
Predavanje bo
v četrtek, 26. novembra 2026, ob 11. uri
v Atriju ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana.
VLJUDNO VABLJENI!
Več o Historičnem seminarju tudi na hs.zrc-sazu.si .