Film je sestavljen iz dveh delov: v prvem delu, ki ga definirajo sprani odtenki sepije, se Nataša (Olga Antonova) po smrti moža sesuje in zavrača kakršnekoli družbene konvencije. V drugem, barvnem delu učitelj Nikolaj (Sergej Popov) boleha za asteničnim sindromom in se z življenjskimi ovirami sooča tako, da zaspi tudi v najbolj nemogočih situacijah. Muratova je za film prejela srebrnega medveda na Berlinalu, njena apokaliptična podoba razpadajoče sovjetske družbe pa je napovedala razpad določene družbene realnosti. To je tudi edini film, ki je bil v času perestrojke in glasnosti prepovedan.