Razstava Ane Sluga v nekdanji samostanski cerkvi nadaljuje programsko linijo galerije, ki prostor namenja izraziteje ambientalnim in celostno zasnovanim projektom. Umetnica se predstavlja s premišljenim izborom del, v katerih združuje figuraliko, psihološko napetost in specifičen občutek srhljivega vsakdana, značilen za sodobni čas.
V njenem opusu izstopajo prepoznavni portreti – zlasti portreti žensk – ki ne delujejo kot klasične upodobitve, temveč kot prizorišča notranjih stanj, zamolčanih odnosov in subtilnih premikov moči. Razstava tematizira iskanje jezika za oris realnosti prve četrtine 21. stoletja: negotovosti, preobremenjenosti z informacijami ter krhkosti bližine. Njena dela se s svojimi metaforičnimi pomeni naslanjajo na nekatera temeljna eksistencialna vprašanja o vlogi posameznika v družbi in spodbujajo diskurz o tem, ali je človeška narava res tako okrutna, nesočutna in sebična, da na koncu vedno prevladajo tisti najbolj kratkoročni in neposredni cilji.
Postavitev je zasnovana v dialogu s prostorom cerkve, ki s svojo arhitekturo poudari dramaturgijo del in okrepi občutek celostne izkušnje – od tihe kontemplacije do intenzivnejših emocionalnih odzivov.
Foto: Ana Sluga, Tranzit VII, 227, 2021, akril na platnu