Avgusta se gostujoča šola AA Nanoturizem tretje leto zapored vrača v Ljubljano, kjer bo nadaljevala raziskovanje mesta skozi arhitekturno opazovanje, kritični turizem in specifične intervencije, osredotočene na delo Jožeta Plečnika. Na podlagi odkritij in sodelovanj iz prejšnjih izvedb se letošnji program osredotoča na Plečnikove mikroambiente, intimne prostorske trenutke, pragove in skrbno koreografirane situacije, ki zaznamujejo vsakdanje življenje v mestu.
Čeprav je Plečnikovo delo pogosto mogoče razumeti skozi spomenike, asemblaže in urbane geste, leži moč njegovih posegov v manjšem merilu: nadstrešek Tržnice, bregovi Ljubljanice, ki reko približujejo meščanom, ter piramide in obeliski, ki označujejo osi v mestu, so le nekateri primeri. Ti prostorski elementi, zasnovani za drugačen družbeni in politični kontekst, danes delujejo v mestu, ki ga spreminjajo turizem, podnebni pritiski, nove oblike javne uporabe ter spreminjajoče se razumevanj dediščine in avtorstva.
Udeleženci delavnice bodo raziskovali izbrane lokacije v Ljubljani, kot sta Piramida na Mirju ali posegi na Vegovi ulici, kjer Plečnikova dela že oblikujejo vsakdanje urbano doživetje. Vsaka lokacija bo obravnavana kot živo, spreminjajoče se prostorsko okolje, ki bo oživljeno z vzpostavitvijo sodobnega arhitekturne intervencije v merilu 1:1, ki odraža, razširja, izkrivlja ali kritično ponovno interpretira Plečnikove urbane posege. Intervencije, zasnovane kot prostorski spremljevalci, razvite skozi natančno opazovanje, oblikovanje in gradnjo na kraju samem, bodo skušale razkriti, kako se prostorske razmere pogajajo, prilagajajo ali izpodbijajo v sodobnem urbanem življenju.
Simpozij | 28. avgust 2026 | 15.00–18.00
SODELUJOČI
Vid Žnidaršič: Učiti se od Plečnika
Vid Žnidaršič je arhitekt, arhitekturni zgodovinar in pedagog, ki deluje v Londonu. Poleg programa AA Nanoturizem Visiting School, ki ga vodi, deluje tudi kot strokovni sodelavec na magistrskem študiju (MArch) Univerze v Cambridgeu in vodja seminarja v prvem letniku na Architectural Association v Londonu. Njegovo poučevanje v Združenem kraljestvu in Sloveniji pogosto črpa iz opusa Jožeta Plečnika, v sklopu pedagoškega dela pa raziskuje, kako arhitekturne in urbanistične intervencije ostajajo generativne v sodobnem arhitekturnem izobraževanju – o čemer bo govoril na letošnjem simpoziju.
Fanny Bruckbauer, David Eibensteiner, Dora Janušič in Larissa Silva Lopes: Nov namen, nova interpretacija
Mednarodna skupina študentov in arhitektov (TU Wien, UL FA, Clancy Moore Architects), ki se je povezala na delavnici AA Nanoturizem 2024. Pod mentorstvom AA Nanoturizma ter ob podpori Plečnikove hiše so razvili publikacijo Nov namen, nova interpretacija: po sledeh spolij in ponovne uporabe v Plečnikovi Ljubljani ter spremljajočo razstavo.
Na simpoziju bo Dora Janušič v imenu skupine predstavila njihov skupni raziskovalni projekt, publikacijo ter razstavo. Prispevek raziskuje Plečnikovo uporabo spolije ter njegove metode recikliranja in reinterpretacije materialne dediščine. S tem ponuja nov pogled na Plečnikovo delo, nevidne povezave v Ljubljani in v sodobni razvoj mesta.
Klaske Havik: Plečnikov izmišljen dnevnik
Klaske Havik je profesorica metod analize in domišljije na Fakulteti za arhitekturo v Delftu. Med njenimi publikacijami so Urban Literacy (2014) ter zbirki Architectural Positions (2009) in Writingplace (2016) . Bila je urednica arhitekturnih revij de Architect in OASE ter ustanovila revijo Writingplace Journal for Architecture and Literature .
Na simpoziju bo Plečnikovo delo v Ljubljani predstavila kot dvojni opus, v katerem se prepletajo zgodbe arhitekta in mesta. Skozi literarno rekonstrukcijo bo raziskovala, kako je Plečnik v srednje veliko mesto prek mikro intervencij vnesel metropolitanske ambicije, ureditve nabrežij Ljubljanice in velike urbanističnih geste (Tromostovje, NUK, Žale) ter s tem ustvaril prostorske fragmente in pripovedne niti za vsakdanje izkušnje njegovih prebivalcev.
Eva Gusel: Plečnik in njegov dvojnik: Repeticija kot arhitekturna operacija
Eva Gusel je arhitektka in publicistka, ki deluje na področjih arhitekturnega projektiranja, arhitekturne kritike in teorije, s poudarkom na raziskovanju sodobnih arhitekturnih in drugih ustvarjalnih praks. Je soavtorica več razstav in prenov, med drugim prenove odvetniških pisarn v Metalki, ki je bila nominirana za Plečnikovo medaljo.
Njeno predavanje na letošnjem simpoziju raziskuje podvajanje in ponavljanje kot značilno operacijo v Plečnikovi arhitekturi. Namesto preprostega izposojanja iz zgodovine Plečnik znova in znova kopira, preoblikuje in celo posnema samega sebe, s čimer podvajanje spreminja v igrivo in presenetljivo sodobno projektantsko metodo.
Miloš Kosec: Plečnikova literarna kritika
Miloš Kosec je docent na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Magistrski študij je zaključil leta 2014 v Ljubljani z nalogo »Ruševine kot arhitekturni objekti«, doktorat pa leta 2019 na Birkbeck Collegu Univerze v Londonu z doktorsko disertacijo »Pasivizem: aktivizem in pasivnost v sodobni arhitekturi«. Je tudi kurator in kritik. Njegovo raziskovanje se osredotoča na zgodovino modernizma, politiko in spomenike, propadanje in rušenje, dediščino, pojem pasivnosti ter nematerialne intervencije v prostoru.
Prispevek na letošnjem simpoziju bo odprl vprašanje o literaturi kot polju arhitekture. Zakaj je ponovno branje literature Jožeta Javorška in Lojzeta Kovačiča ključno, da Plečnika osvobodimo spon »večne« ikone in tržnega blaga ter ga vržemo v sredo konfliktnega urbanega življenja?
Deli
Trnovski pristan, foto: Ana Skobe
Plečnik and the City – New Perspectives
Avgusta se gostujoča šola AA Nanoturizem tretje leto zapored vrača v Ljubljano, kjer bo nadaljevala raziskovanje mesta skozi arhitekturno opazovanje, kritični turizem in specifične intervencije, osredotočene na delo Jožeta Plečnika. Na podlagi odkritij in sodelovanj iz prejšnjih izvedb se letošnji program osredotoča na Plečnikove mikroambiente, intimne prostorske trenutke, pragove in skrbno koreografirane situacije, ki zaznamujejo vsakdanje življenje v mestu.
Čeprav je Plečnikovo delo pogosto mogoče razumeti skozi spomenike, asemblaže in urbane geste, leži moč njegovih posegov v manjšem merilu: nadstrešek Tržnice, bregovi Ljubljanice, ki reko približujejo meščanom, ter piramide in obeliski, ki označujejo osi v mestu, so le nekateri primeri. Ti prostorski elementi, zasnovani za drugačen družbeni in politični kontekst, danes delujejo v mestu, ki ga spreminjajo turizem, podnebni pritiski, nove oblike javne uporabe ter spreminjajoče se razumevanj dediščine in avtorstva.
Udeleženci delavnice bodo raziskovali izbrane lokacije v Ljubljani, kot sta Piramida na Mirju ali posegi na Vegovi ulici, kjer Plečnikova dela že oblikujejo vsakdanje urbano doživetje. Vsaka lokacija bo obravnavana kot živo, spreminjajoče se prostorsko okolje, ki bo oživljeno z vzpostavitvijo sodobnega arhitekturne intervencije v merilu 1:1, ki odraža, razširja, izkrivlja ali kritično ponovno interpretira Plečnikove urbane posege. Intervencije, zasnovane kot prostorski spremljevalci, razvite skozi natančno opazovanje, oblikovanje in gradnjo na kraju samem, bodo skušale razkriti, kako se prostorske razmere pogajajo, prilagajajo ali izpodbijajo v sodobnem urbanem življenju.
Simpozij | 28. avgust 2026 | 15.00–18.00
SODELUJOČI
Vid Žnidaršič: Učiti se od Plečnika
Vid Žnidaršič je arhitekt, arhitekturni zgodovinar in pedagog, ki deluje v Londonu. Poleg programa AA Nanoturizem Visiting School, ki ga vodi, deluje tudi kot strokovni sodelavec na magistrskem študiju (MArch) Univerze v Cambridgeu in vodja seminarja v prvem letniku na Architectural Association v Londonu. Njegovo poučevanje v Združenem kraljestvu in Sloveniji pogosto črpa iz opusa Jožeta Plečnika, v sklopu pedagoškega dela pa raziskuje, kako arhitekturne in urbanistične intervencije ostajajo generativne v sodobnem arhitekturnem izobraževanju – o čemer bo govoril na letošnjem simpoziju.
Fanny Bruckbauer, David Eibensteiner, Dora Janušič in Larissa Silva Lopes: Nov namen, nova interpretacija
Mednarodna skupina študentov in arhitektov (TU Wien, UL FA, Clancy Moore Architects), ki se je povezala na delavnici AA Nanoturizem 2024. Pod mentorstvom AA Nanoturizma ter ob podpori Plečnikove hiše so razvili publikacijo Nov namen, nova interpretacija: po sledeh spolij in ponovne uporabe v Plečnikovi Ljubljani ter spremljajočo razstavo.
Na simpoziju bo Dora Janušič v imenu skupine predstavila njihov skupni raziskovalni projekt, publikacijo ter razstavo. Prispevek raziskuje Plečnikovo uporabo spolije ter njegove metode recikliranja in reinterpretacije materialne dediščine. S tem ponuja nov pogled na Plečnikovo delo, nevidne povezave v Ljubljani in v sodobni razvoj mesta.
Klaske Havik: Plečnikov izmišljen dnevnik
Klaske Havik je profesorica metod analize in domišljije na Fakulteti za arhitekturo v Delftu. Med njenimi publikacijami so Urban Literacy (2014) ter zbirki Architectural Positions (2009) in Writingplace (2016) . Bila je urednica arhitekturnih revij de Architect in OASE ter ustanovila revijo Writingplace Journal for Architecture and Literature .
Na simpoziju bo Plečnikovo delo v Ljubljani predstavila kot dvojni opus, v katerem se prepletajo zgodbe arhitekta in mesta. Skozi literarno rekonstrukcijo bo raziskovala, kako je Plečnik v srednje veliko mesto prek mikro intervencij vnesel metropolitanske ambicije, ureditve nabrežij Ljubljanice in velike urbanističnih geste (Tromostovje, NUK, Žale) ter s tem ustvaril prostorske fragmente in pripovedne niti za vsakdanje izkušnje njegovih prebivalcev.
Eva Gusel: Plečnik in njegov dvojnik: Repeticija kot arhitekturna operacija
Eva Gusel je arhitektka in publicistka, ki deluje na področjih arhitekturnega projektiranja, arhitekturne kritike in teorije, s poudarkom na raziskovanju sodobnih arhitekturnih in drugih ustvarjalnih praks. Je soavtorica več razstav in prenov, med drugim prenove odvetniških pisarn v Metalki, ki je bila nominirana za Plečnikovo medaljo.
Njeno predavanje na letošnjem simpoziju raziskuje podvajanje in ponavljanje kot značilno operacijo v Plečnikovi arhitekturi. Namesto preprostega izposojanja iz zgodovine Plečnik znova in znova kopira, preoblikuje in celo posnema samega sebe, s čimer podvajanje spreminja v igrivo in presenetljivo sodobno projektantsko metodo.
Miloš Kosec: Plečnikova literarna kritika
Miloš Kosec je docent na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Magistrski študij je zaključil leta 2014 v Ljubljani z nalogo »Ruševine kot arhitekturni objekti«, doktorat pa leta 2019 na Birkbeck Collegu Univerze v Londonu z doktorsko disertacijo »Pasivizem: aktivizem in pasivnost v sodobni arhitekturi«. Je tudi kurator in kritik. Njegovo raziskovanje se osredotoča na zgodovino modernizma, politiko in spomenike, propadanje in rušenje, dediščino, pojem pasivnosti ter nematerialne intervencije v prostoru.
Prispevek na letošnjem simpoziju bo odprl vprašanje o literaturi kot polju arhitekture. Zakaj je ponovno branje literature Jožeta Javorška in Lojzeta Kovačiča ključno, da Plečnika osvobodimo spon »večne« ikone in tržnega blaga ter ga vržemo v sredo konfliktnega urbanega življenja?
Deli