Eva in Danijel sta par, ki si želi otroka, a je pri tem neuspešen. Oba se približujeta štiridesetemu letu, zaradi česar je verjetnost za uspešno oploditev vedno manjša, pri čemer se še vedno borita za materialno eksistenco. Odločita se za obravnavo v ambulanti za neplodnost in število 64 v naslovu pomeni število hormonskih injekcij, ki si jih mora Eva sama vbrizgati v spodnji del trebuha. Vendar tudi za ta izčrpavajoč postopek nihče ne zagotavlja, da bo na koncu uspešen.
64, eno zadnjih dramskih besedil sodobne hrvaške pisateljice Tene Štivičić, je urbana drama z elementi humorja in govori o izjemno aktualni težavi, ki se vse pogosteje pojavlja v zahodni družbi. Pari se – največkrat zaradi materialnih razlogov – vedno kasneje odločajo za prvega otroka, kar povzroči, da so zapleti pri nosečnosti ali celo nezmožnost zanositve čedalje bolj prisotni. Vse pogostejša je tudi neplodnost pri mlajših. Statistika kaže, da v zahodni družbi rodnost pada, vedno več parov je neuspešnih pri naravni zanositvi, vedno manj je otrok. Režiserka Nina Šorak, sicer tudi dramaturginja in avtorica, pripada generaciji žensk, ki je soočena z odločitvijo: otrok ali kariera. Pereče vprašanje, ki si ga kot družba sploh ne bi smeli zastavljati, saj bi moral biti odgovor namesto »ali–ali« odločen »in« … A se kljub vsemu vedno znova znajde na dnevnem redu mladih žensk, ki povrh vsega o tem niti ne smejo govoriti, saj je ta tematika prepredena tako s patriarhalnimi pričakovanji kot z radikalnimi feminističnimi rešitvami. Z izjemno prodorno družbeno kritično uprizoritvijo želimo obravnavano temo podpreti v javnem diskurzu.
Problem neplodnosti je v zahodni družbi vedno bolj prisoten (statistično je vsak šesti par v Sloveniji neploden), za kar pa ni nujno vedno razlog previsoka starost pri odločanju za prvega otroka (zaradi študija, kariere in materialne varnosti), ampak gre za širši fenomen, o katerem se zelo malo govori. Je tabu tema, ker je boleča tema.
Nina Šorak