Leta 1875 so predstavniki 17 držav podpisali Metrsko konvencijo, ki je postavila temelje za enoten in globalen sistem merjenja. Ta dogovor je bil in je še vedno ključnega pomena za razvoj znanosti in industrije ter je omogočil večjo povezanost in pravično trgovino med državami. S tem so se postavili temelji današnjega mednarodnega sistema enot. H konvenciji je do danes pristopila večina razvitih držav, tudi Slovenija.
Vse se je začelo z določitvijo dveh novih merskih enot – metra in kilograma . Pred tem so različni sistemi merjenja dolžine in mase povzročali nejasnosti in oteževali trgovino ter znanstvene raziskave.
V 19. stoletju so znanstveniki razvili merilne instrumente, ki so upoštevali najnovejša odkritja glede fizikalnih lastnosti. Kilogram so določili kot maso enega litra vode pri tališču ledu, meter pa kot štiridesetmilijonti del poldnevnika skozi Pariz. S podpisom Metrske konvencije je bil na podlagi teh ugotovitev kilogram določen z utežjo iz platine in iridija (prakilogram), meter pa opredeljen kot dolžina mednarodnega prototipa prav tako iz platine in iridija, tako imenovani prameter. Danes so sodobni merilni instrumenti za dolžino, kot so laserski merilniki, sposobni izjemno natančnih meritev – vse do pikometrske natančnosti. Etaloni dolžine so zdaj navezani na hitrost svetlobe v vakuumu, kar omogoča še bolj točne meritve, ki so ključne v znanosti in industriji. Prakilogram pa se je uporabljal do leta 2019, ko je bil kilogram definiran preko naravnih konstant.
Razstava plakatov na Gallusovem nabrežju v Ljubljani je posvečena 150-letnici podpisa Metrske konvencije. Na slikovit način prikazuje prehod od preteklosti do sedanjosti – od prvih mednarodnih prototipov merskih enot do današnjih visokotehnoloških etalonov, ki omogočajo izjemno natančne meritve. Obiskovalci bodo spoznali pomen meroslovja skozi zgodovino in spoznali, kako je Metrska konvencija prelomni trenutek in ključna za razvoj civilizacije.